Evangeličanska cerkev Hodoš

Kmalu po prvem pojavu reformacijskih idej v Prekmurju (1535) je novo učenje našlo svoje simpatizerje tudi med prebivalci Hodoša. Najstarejši zgodovinski dokumenti so bili evangeličanom v času protireformacije odvzeti in uničeni.

Evangeličanska cerkvena občina Hodoš je edina v Sloveniji, kjer so evangeličani vztrajali pri svoji veroizpovedi tudi po letu 1732, ko so jim bile vse druge cerkve nasilno odvzete.

Na podlagi Tolerančnega edikta cesarja Jožefa II z dne 13. oktobra 1781, je bila cerkvena občina Hodoš (skupaj s Puconci in Križevci) med prvimi tremi na novo organiziranimi na ozemlju današnje Slovenije. Matične knjige se vodijo od leta 1783, ko je bila zgrajena prva lesena cerkev.

Druga cerkev je bila zgrajena leta 1823 na mestu, kjer je danes župnišče. Sedanja cerkev je bila dograjena leta 1843, večkrat renovirana, nazadnje leta 2001. Arhitekt ni znan. V cerkvi so mehanske, dvomanualne orgle iz leta 1905, z 11 registri.

Cerkvena občina v sedanjosti zajema pet vasi, z okrog 320 verniki slovenske in madžarske narodnosti.

Blizu evangeličanske cerkve se nahaja pokopališče, kjer počiva Kardoš Janoš , ki je deloval kot evangeličanski duhovnik, pisatelj in prevajalec.

Duhovnik Kardoš Janoš je veliko pisal in prevajal. V prekmurščino je prevedel več šolskih in veroučnih učbenikov ter leposlovnih del. Leta 1845 je izdal Cerkveno in pogrebno pesmarico, ki sta se uporabljali vse do leta 1970.