ZGODOVINA OBČINE HODOŠ - HODOS

Najstarejši zgodovinski zapis o obstoju naselbine Hodoš sega daleč v 14. stoletje, v leto 1331, ko je omenjen v zvezi s krajevnim imenom Veliki Dolenci. Leta 1331 je naselje Dolenci še imelo madžarsko ime Hodosfőszentmiklós (Santo Nicolao de Hudusfez). Na tem območju so zabeležena tudi madžarska imena potokov. Od leta 1391 je Hodoš spadal pod gospostvo takratnega zemljiškega gospoda Güssinga, pod imenom » pokrajina Őrség „. Glede nastanka imena Krplivnik pa menijo, da je slovanskega izvora, pomen besede povezujejo s krplivo ali koprom. V srednjem veku lahko najdemo podatke za Hodoš in Krplivnik izključno pri naštevanju ob podaritvah ali zastavitvah posesti.  Značilnosti Hodoša in Krplivnika znotraj Őrsega niso bili samo manjši gozdovi, temveč tudi številčnejša obrtna in trgovska dejavnost. V 17. stoletju so namesto trgovcev stopili v veljavo krojači. Od sredine 16. stoletja se je pojavilo tudi lončarstvo, osrednja značilnost Őrséga, s katerim se je med leti 1550 in 1848 vedno ukvarjala ena družina. S pridelavo grozdja so najprej poskušali na strmih pobočjih Krplivnika, zatem na blagih vzpetinah Hodoša.

Za Hodoš je znano, da je bilo upravno in gospodarsko središče stražne pokrajine do leta 1945. Tu je bilo gasilsko poveljstvo, žandarmerija, bančništvo, osnovna šola, mesnica, lovska družina, babična zdravstvena služba, cerkveno središče, granično poveljstvo.

Ime kraja Őrihodos ( Hodoš ) govori o naselbinah mejnih stražarjev oziroma strelcev. Posebno močne so bile naselbine stražarjev na področju severovzhodnega dela Goričkega v dolini rečice Krke in predelu Hodoša. Z občasnimi pregledi terena okolice Hodoša je bilo spomladi leta  1991 locirano večje število gomil. Dve gomili sta v gozdu na koncu vasi, na predelu, ki ga domačini imenujejo Kamenjak.

Novo nastala občina je zaživela s 1. januarjem leta 1999. Leži na skrajno severovzhodnem delu Slovenije v Prekmurju na Goričkem, na površini 18,10 km² in spada med najmanjše slovenske občine, saj šteje le 360 prebivalcev. Občina ima dve naselji: Hodoš in Krplivnik ter ( Domaföld ) kot zaselek Krplivnika. Je narodnostno mešano območje, s pripadniki slovenskega naroda in madžarske narodnosti.

V letih delovanja občine smo uspeli veliko narediti: modernizirali smo ceste do vsake naseljene hiše, izgradili vodovod in kanaliazacijo, kulturno dvorano na Hodošu ter gasilsko garažo, vaško gasilski dom na Krplivniku, adaptirali smo vrtec in osnovno šolo, uredili pokopališča in dve vežici, preuredili nekdanjo vojašnico v mladinski dom, obnovili hišo na Krplivniku ( EKO-kmetija), uredili jezero z učno potjo, nabavili kolesa za izposojo, postavili počivališča, obnovili vodnjak na Hodošu in še bi lahko naštevali.

V občini imamo tudi enega od najstarejših vrtcev v Prekmurju, ki deluje že od leta 1958 in Podružnično osnovno šolo s prvo triado, ki ima svojo matično šolo v Prosenjakovcih.

 

datoteke
FOTOGALERIJA
Pohod 2016

Pohod 2016